dr. Janez Evangelist Krek

Inštitut nosi ime po dr. Janezu Evangelistu Kreku, velikanu svojega časa in slovenskega prostora. V svojem delu sledimo njegovi svetovnonazorski zapuščini in njegovim vrednotam.

“Dr. Janez Evangelist Krek (1865–1917), politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar. Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Leta 1892 je končal študij z doktorsko tezo De spiritu et charactere s. Pauli apostoli. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici, že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo kot prosti docent na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, katero je zasedal vse do upokojitve leta 1916.

Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen 1897, vendar ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kandidaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti. V dunajski parlament je bil ponovno izvoljen 1907.

Krek je bil nadarjen za pisanje in za znanstveno delo, da bi bil lahko pridobil ugledno mesto v slovenskem literarnem in znanstvenem delu. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je profesor v ljubljanskem bogoslovju in to dober profesor kakor so proznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago svetega pisma (znane zgodbe sv. pisma, ki jih je za Mohorjevo družbo začel pisati Frančišek Lampe). Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in zelo obsežno delo Socializem (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množil število slovenskih knjig in prosvetnih brošur, marveč, da pove svojo misel o perečih nravnih, družbenih in narodnih vprašanjih ter pokaže pot k izboljšanju. Bil je naravnost genij neposrednega dejanja in vplivanja.

Je najbolj zaslužen za razmah zadružniškega gibanja v slovenskem prostoru, ki ga je širil tudi v Dalmacijo in Istro. Zasnoval je številne politične, gospodarske in kulturne organizacije, med njimi tudi krščansko-socialistični sindikat Jugoslovansko strokovno zvezo (1909), ki je bila najbolj dejavna strokovna organizacija v boju za delavske pravice vse do druge svetovne vojne.”

(dr. Primož Repar: Dar osebe: Kocbek, Gosar, Krek, 2019)

“To socialno delovanje je imelo več imen: krščanski socializem se je imenovalo po nekaterih državah. To ime se pa po pravici izgublja; socializem zveni slabo. Drugod se je imenovalo krščansko ljudsko gibanje. Zopet drugi so se imenovali po pravici krščanske socialce. Sedaj se pa splošno širi ime krščanska demokracija.”
(dr. Janez E. Krek: Socializem, 1901)