Neizzvan in grozljiv napad Rusije na zahodno sosedo je spremenil paradigmo, ki je vodila obrambno politiko v Evropi v zadnjih treh desetletjih. Naložbe v obrambo in način zagotovitve varnosti niso več politični tabu, temveč predmet vseh političnih razprav na najvišji evropski in svetovni ravni.
S tem novim izzivom se moramo v Evropi soočiti združeni in usklajeni, zato je potrebno obstoječa partnerstva nadgrajevati. Močne gospodarske vezi in uravnotežen ter usklajen odziv na novo realnost so predpogoji za izgradnjo trdnega obrambnega partnerstva.
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je v ta namen organiziral konferenco z naslovom Kako priti do trajnega miru v Ukrajini? Po uvodnih pozdravih direktorja inštituta Jakoba Beca in direktorja Urada Fundacije Kondrad Adenauer Stiftung za Slovenijo in Hrvaško Holgerja Haibacha so besedo dobili panelisti.
Artis PABRIKS, nekdanji latvijski obrambni minister, je uvodoma izpostavil, da moramo nadaljevati z enotnostjo in podporo Ukrajini. Če bo Ukrajincem spodletelo, bo spodletelo celotnemu svetu. »Moramo se pogovarjati o tem, kako čimprej končati to neizzvano agresijo. Nuditi jim moramo oporo in vse oblike pomoči, ki so trenutno na voljo. Konflikt bomo rešili le z enotnim odzivom in željo po obrambi evropskih vrednot,« je dejal nekdanji minister.
Konflikt bomo rešili le z enotnim odzivom in željo po obrambi evropskih vrednot.
Pabriks je prepričan, da, če bodo Ukrajinci pokazali šibkost, bo to signal za Ruse, da so vojno že dobili. »Ruski apetiti se ne bodo končali s podreditvijo Ukrajine, ampak bodo tako ogrožene tudi ostale evropske države. S tem pa bo ogrožen ves svet. Zato Rusije nikakor ne smemo podcenjevati. Biti moramo pripravljeni na boj in življenje posvetiti k težnji po svobodi. Če ne bomo zavezani k evropskim vrednotam, lahko zaidemo v velike težave,« je dodal.
Jaroslav NAĎ, nekdanji slovaški obrambni minister, se je strinjal z nadaljevanjem pomoči Ukrajincem in pozval k enotnosti. »Vsi smo eno, smo enotno zavezništvo, ki ne sme popuščati pri zagotavljanju pomoči ukrajinskemu narodu. Ukrajinski vojaki ne čutijo utrujenosti pri obrambi svoje države, zato je ne bi smeli čutiti tudi mi pri podpiranju njihove suverenosti,« je zagotovil.
Ukrajinski vojaki ne čutijo utrujenosti pri obrambi svoje države, zato je ne bi smeli čutiti tudi mi pri podpiranju njihove suverenosti.
Rusija predstavlja tveganja na različnih področjih – v porastu so kibernetske grožnje, širjenje ruske propagande, priča pa smo tudi številnim drugim škodljivim dejanjem ruskih obveščevalnih služb. Nekdanji slovaški obrambni minister meni, da bo do mirovnih pogajanj prišlo takrat, ko bodo Ukrajinci uspešni v protiofenzivi. »Prepričan sem, da nobena pogajanja ne smejo nagraditi ruskega početja. Ukrajince moramo podpreti v defenzivi in pokazati Putinu, da ponovnih ozemeljskih teženj ne bo več imel,« je zaključil.
Kolinda GRABAR-KITAROVIĆ, nekdanja pomočnica za javno diplomacijo generalnega sekretarja zveze NATO, razume vojno v Ukrajini zelo osebno, saj ima izkušnjo balkanskih vojn, ki so povzročile veliko bolečine na območju Balkana. »Moramo ubraniti temeljne mednarodne pogodbe in spoštovanje prava. Rusija ima težnje po vzpostavitvi »Velike Rusije«, to je v tem primeru osnova za konflikt. Agresor nikakor ne sme dobiti občutka, da lahko uniči in iztroši mednarodno skupnost ter solidarnost, ki je med vsemi nami. Ukrajina se bori za vse nas in pri tem jih bomo še naprej podpirali z vsemi sredstvi,« je dejala.
Agresor nikakor ne sme dobiti občutka, da lahko uniči in iztroši mednarodno skupnost ter solidarnost, ki je med vsemi nami.
Moramo se zavedati, da se vojna ne bo kmalu končala. »Ta hip nobene izmed obeh strani ne zanimajo mirovna pogajanja in ne smemo imeti prevelikih pričakovanj o protiofenzivi. Ukrajina zelo težko prodira, saj imajo Rusi že postavljene trde obrambne sisteme in te Ukrajinci težko podrejo. Putin si želi kupiti čas, saj se ne bo tako zlahka odrekel »osvojenemu« ozemlju in idejam po pokoritvi Ukrajine. Je pa pri tem podcenil Ukrajince in enoten odziv zavezništva NATO,« je poudarila Kitarovićeva.
Matej TONIN, nekdanji slovenski obrambni minister, je dejal, da smo Ukrajini v tem konfliktu dolžni pomagati z vsemi sredstvi. »Podpirati jih moramo v njihovem boju za mir na evropskih tleh tako politično, finančno kot tudi vojaško. Naša podpora mora trajati toliko časa, dokler so se Ukrajinci pripravljeni boriti in dokler ne dosežejo svojih ciljev,« je prepričan nekdanji minister.
Boj za mir nam je pokazal, da smo pri obrambi naših vrednot močni le skupaj.
Putin je s konfliktom v Ukrajini povezal EU in NATO. »Boj za mir nam je pokazal, da smo pri obrambi naših vrednot močni le skupaj. Še naprej moramo ostati zavezani investicijam v obrambo, saj s tem krepimo naše vojaške zmogljivosti in sposobnost odvračanja,« je še dodal Tonin.
Vsi govorci so pozvali k enotnosti. »Ukrajinci se borijo za mir na evropskih tleh. Naša moralna dolžnost je, da jih v tem boju podpiramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi,« so svoj poziv zaključili gostje konference.
Fotografije so dostopne TUKAJ.
Videoposnetek je dostopen TUKAJ.
