S februarjem smo na Raziskovalnem centru IJEK začeli z izvajanjem in objavljanjem javnomnenjske raziskave, ki smo jo poimenovali “Utrip družbe”. Naša želja je, da bi na mesečni ravni javnosti posredovali rezultate raziskave o trenutni politični situaciji v državi. Javnomnenjska raziskava, opravljena na reprezentativnem vzorcu, bo služila tako našemu raziskovalnemu delu kot zainteresirani javnosti. Glede na aktualno dogajanje del vprašanj prilagajamo tudi aktualnim tematikam.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, marec 2025, n = 707). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
63,3 % vprašanih meni, da so se razmere v državi poslabšale
Večina, 63,3 % vprašanih, meni, da so se v zadnjih dveh letih razmere v Sloveniji poslabšale. Nasprotno meni nekaj več kot petina vprašanih.
Kako gledamo na napotitev Slovenske vojske v Ukrajino?
V tokratno anketo smo, kot napovedano, uvrstili tudi tri aktualna vprašanja. Tokrat nas je zanimalo mnenje o napotitvi vojakov v Ukrajino in o krepitvi obrambnih zmogljivosti. Na vprašanje o napotitvi slovenskih vojakov na mirovno misijo v Ukrajino je več kot dve tretjini (68,3 %) vprašanih odgovorilo z “Ne podpiram”.
Večja vlaganja v obrambne zmogljivosti Slovenije podpira 46,3 % vprašanih, večja vlaganja v obrambne zmogljivosti EU pa 40,7 % vprašanih. Naklonjenost je v primeru Slovenije večja od nasprotovanja (46,3 % > 41,7 %), v primeru Evropske unije pa prevladuje nasprotovanje (48,2 % > 40,7 %).
Na volitve zagotovo ali verjetno 83,1 % vprašanih
Prihodnjih volitev bi se zagotovo udeležilo 63,5 % vprašanih, verjetno pa bi se jih udeležilo še 19,6 % vprašanih. Da se volitev zagotovo ali vsaj verjetno ne bodo udeležili je odgovorilo skupaj 9,3 % vprašanih. Volilna udeležba na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 je bila 70,97 % in je bila najvišja volilna udeležba po letu 2004.
Kako bi volili, če bi bile volitve v nedeljo?
Ljudi, ki so odgovorili, da bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, smo vprašali koga bi volili to nedeljo. Izbirali so lahko med spodnjimi možnostmi, izbrali pa so lahko le eno možnost.
Volilni prag (4% opredeljenih) bi prestopilo 8 strank (iste kot prejšnji mesec). Tudi v tem mesecu bi kar nekaj strank ostalo pred vrati parlamenta. Tudi vrstni red ostaja podoben kot prejšnji mesec – med strankami, ki bi se uvrstile v parlament, sta mesti zamenjali le stranki Vesna in Resni.ca.
SDS 25, Gibanje Svoboda 20 poslanskih sedežev
Ko odštejemo neodločene in tiste, ki ne dosegajo 4 % parlamentarnega praga, lahko izračunamo tudi število mest, ki bi jih posamezne parlamentarne stranke zasedle v parlamentu. Tudi tokrat bi največ, 25 sedežev, zasedla SDS (toliko mest v parlamentu zasedajo tudi zdaj), sledi Gibanje Svoboda z 20 sedeži (prejšnji mesec 18), SD, Levica in Demokrati pa bi v primerjavi s prejšnjim mesecem vsaka izgubili po en sedež. Nova Slovenija bi ohranila število mandatov, stranka Vesna bi glede na prejšnji mesec pridobila en mandat, stranka Resni.ca pa bi dva izgubila.
Kdo izkorišča potencial?
Razlika med maksimalnim dosegom (sivi stolpci) in realnim dosegom (barvni stolpci) nam pove koliko potencialnih volivcev se na koncu odloči za posamezno stranko. Edini stranki, ki bi ju ob maksimalnem dosegu poneslo nad parlamentarni prag, sta SLS in Pirati.
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
