S februarjem smo na Raziskovalnem centru IJEK začeli z izvajanjem in objavljanjem javnomnenjske raziskave, ki smo jo poimenovali “Utrip družbe”. Naša želja je, da bi na mesečni ravni javnosti posredovali rezultate raziskave o trenutni politični situaciji v državi. Javnomnenjska raziskava, opravljena na reprezentativnem vzorcu, bo služila tako našemu raziskovalnemu delu, kot zainteresirani javnosti. Glede na aktualno dogajanje bomo del vprašanj v prihodnosti prilagajali tudi aktualnim tematikam.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, februar 2025, n=710). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
61,5 % vprašanih meni, da so se razmere poslabšale
Večina, 61,5 % vprašanih, meni, da so se v zadnjih dveh letih razmere v Sloveniji poslabšale. Obratno – da so zadeve šle na bolje, meni nekaj manj kot petina vprašanih, petina pa razlik ni zaznala.
Na volitve bi zagotovo šlo 62,6 % vprašanih
Naslednjih volitev bi se zagotovo udeležilo 62,6 % vprašanih, verjetno pa bi se jih udeležilo še 18,1 % vprašanih. Da se volitev zagotovo ali vsaj verjetno ne bodo udeležili je odgovorilo skupaj 8,9 % vprašanih. Spomnimo – volilna udeležba na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 je bila 70,97 %, kar je bila najvišja volilna udeležba po letu 2004.
Do kod lahko sežejo stranke?
Ljudi, ki so odgovorili, da bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, smo vprašali o kom razmišljajo, da bi ga volili. Pozor – tu so anketiranci lahko izbrali več opcij in nam tako zaupali kdo vse ima možnost dobiti njihov glas. Pri tem rezultatu gre za maksimalen doseg posamezne stranke.
Izbira bi premešala vrstni red
Ob naslednjem vprašanju so ljudje lahko, tako kot na volitvah, izbrali le eno opcijo – koga bi volili, če bi bile volitve danes? Vrstni red bi se tako nekoliko premešal, parlamentarni prag 4% pa bi prestopilo 8 političnih strank (poleg tistih, ki so trenutno v parlamentu, še Demokrati Anžeta Logarja, Resni.ca Zorana Stevanovića in Vesna, ki jo v Evropskem parlamentu zastopa Vladimir Prebilič). Nekdaj parlamentarnim SNS, SLS in DeSUS tudi tokrat ne bi uspelo prestopiti parlamentarni prag, enako usodo pa raziskava kaže tudi novim strankam Glas upokojencev Pavla Ruparja, Fokus Marka Lotriča in Zaupanje Karla Erjavca.
Svobodi 18, SDS 23 poslanskih sedežev
Ko odštejemo neodločene in tiste, ki ne dosegajo 4% parlamentarnega praga, lahko izračunamo tudi število mest, ki bi jih posamezne parlamentarne stranke zasedle v parlamentu. Največ, 23 sedežev, bi zasedla SDS (trenutno 25), sledi Gibanje Svoboda z 18 sedeži (zdaj 39), dodatne 3 sedeže bi pridobil SD, dodatne 4 pa Levica. Nova Slovenija bi ohranila število mandatov, enako število pa bi jih zasedli Logarjevi Demokrati (8). Novost v državnem zboru bi bilo 7 poslancev stranke Resni.ca in 5 poslancev stranke Vesna.
Kdo izkorišča potencial?
Razlika med maksimalnim dosegom (sivi stolpci) in realnim dosegom (barvni stolpci) nam pove koliko potencialnih volivcev se na koncu odloči za posamezno stranko. Tokrat so se za najbolj zveste izkazali volivci stranke Resni.ca, katero bi volilo 80,9 % vseh, ki o njej razmišljajo. Podoben odstotek imajo tudi v SDS (78,9 %). Na drugi strani bi se za Demokrate Anžeta Logarja odločilo manj kot polovica tistih, ki o njih razmišljajo (49,5 %). Edini stranki, ki bi ju ob maksimalnem dosegu poneslo nad parlamentarni prag, sta SNS in Pirati.
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
