V organizaciji Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka, nemške fundacije Konrad Adenauer in AIPA, je prek spleta potekal posvet o prenosu Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu v slovenski pravni red. Jedro razprave, ki je bila izvedena tik prek koncem javne obravnave sprememb slovenskih zakonov s tega področja, je bil avdiovizualni (AV) sektor.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč pripravilo noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, za kateri še do 28. junija sprejema komentarje. Prvi zakon datira v leto 1995 in kot tak v svojem jedru po treh desetletjih ostaja nespremenjen, drugi je iz leta 2016. A kot je opozoril Gregor Štibernik, direktor kolektivne organizacije AIPA, ki ščiti imetnike pravic na AV delih, se je od prvega sprejema avtorskega zakona medijska krajina – s tem pa tudi raba avtorskih del – izjemno spremenila, pri čemer je imel v mislih digitalizacijo.
Namen obravnavane direktive je urediti rabo kreativnih del v internetnem okolju. Njen prenos v slovenski pravni red je po Štibernikovih besedah v krovnem zakonu zadovoljiv, čeprav so še neke nejasnosti, ki bi jih veljalo odpraviti tekom postopka, nasprotno pa je menil glede Zakona o kolektivnem upravljanju. Predlagane spremembe po njegovih besedah ne upoštevajo nove realnosti in novih načinov uporabe AV del, popolnoma prezrte pa so bile zelo jasno izražene želje in pričakovanja glede načina uveljavljanja pravic, katere je skoraj 300 avtorjev, producentov in igralcev izrazilo v peticiji, ki je bila poslana tudi na MGRT.
Zato se mu zdi pomembno, da bi prisotni kolegi iz tujine, zlasti g. Gueros, ki prihaja iz španskega ministrstva, spodbudili naše odločevalce k ambicioznejšemu pristopu in da bi tako, kot je nedavno ugotovil v svoji študiji tudi Svetovni urad za intelektualno lastnino, podprli kolektivno upravljanje kot najboljšo možnost tako za uporabnike kot za lastnike pravic. Tak način je namreč transparenten, nadzorovan in inkluziven. Poleg tega meni, da se z implementacijo direktive ponuja enkratna priložnost, da se tudi za AV ustvarjalce področje kolektivnega upravljanja uredi tako, kot je urejeno za glasbenike in literate.
Kot je dodal režiser Klemen Dvornik, so slovenski AV avtorji veseli, da je direktiva prišla ob tem času. Želijo si, da bi z njo prepoznali tri skupine imetnikov pravic, ki so udeležene pri nastanku AV del – avtorje, izvajalce in producente – , ter da bi prakso uveljavljanja pravic in nadomestil za rabo tovrstnih del razširili na digitalno okolje, kamor sodijo različne platforme.
Da bi to poglavje morali na neki točki zapreti, zlasti, ker se bliža predsedovanje Slovenije Svetu EU, je menil tudi predstavnik inštituta Konrad Adenauer Stiftung Holger Haibach. V Nemčiji je sicer implementacija direktive po njegovih besedah sprožila veliko debat, a je prepričan, da so na dobri poti k celostni rešitvi.
Direktorica Združenja AV avtorjev SAA Cecile Despringre je poudarila, da je EU z direktivo prvič dobila vpogled v to, kako se imetniki pravic srečujejo s težavo pri uveljavljanju svojih pravic. Dober zakon na tem področju bi po njenih besedah moral promovirati in ščititi ustvarjalce, ker so ti v sami srži projektov. Kot je še dodala, je v veliko državah treba to nujno storiti, če se želijo približati realnosti pri distribuciji del.
Primer ureditve v Španiji je predstavil namestnik direktorja za intelektualno lastnino pri ministrstvu za kulturo in šport Carlos Guervos. Po njegovih besedah so pravico do nadomestila za igralce sprejeli leta 2006 in je obvezno kolektivno upravljano, gre pa, kot je dejal, za win-win situacijo, saj prinaša manj birokracije za uporabnike in več za imetnike pravic.
O sami direktivi pa je spregovoril evropski poslanec Axel Voss. Po njegovih besedah je treba javnost ozavestiti o avtorskih pravicah, za boj proti platformam, ki takšna dela brez ustreznih poplačil ustvarjalcem uporabljajo, pa se mu zdi najboljša možna rešitev kolektivno upravljanje. “Če ne bomo stopili skupaj v sektorju, bomo lahko izgubljeni,” je dejal. Direktiva je sicer po njegovih besedah skušala uravnotežiti vse tri interesne skupine – imetnike, platforme in uporabnike.
