Konferenca, ki jo je Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) pripravil v sodelovanju s Konzorcijem za pospešitev zelene transformacije, je bila posvečena izhodiščem slovenskega energetskega koncepta. »Z današnjo konferenco želimo spodbuditi družbeno razpravo o viziji razvoja slovenske energetike. Energetski koncept namreč ne predstavlja le regulativnega izziva, temveč je tudi ključna skrb za ohranjanje okolja, v katerem živimo, in zaščito virov življenja za sedanje in prihodnje generacije,« je v uvodu konference dejal direktor IJEK Jakob Bec.
Ključna je določitev letnice za izstop Slovenije iz premoga
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v svojem nagovoru poudaril, da konferenca naslavlja številne izzive iz energetskega področja, ki se jih na ministrstvu zavedajo in jih tudi aktivno rešujejo. V prvi vrsti je komentiral odločitev za izstop Slovenije iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij: »Sem optimist, da bomo to zmogli in se s tem pridružili večini članic Evropske unije, ki je to že storila. V tem trenutku je ključno, da določimo letnico izstopa, saj smo zavezani k izpolnjevanju okoljskih zavez do Evropske unije in zelenega dogovora, obenem pa nam določitev letnice omogoča črpanje evropskih sredstev, ki jih v nasprotnem primeru izgubimo.« Vrtovec je predstavil načrt ministrstva, po katerem bi premogovniško dejavnost opustili do leta 2033 in dodal, da so odzivi različnih deležnikov potrdili, da je ta načrt realen in izvedljiv. Ob tem je minister še poudaril, da ob manku električne energije Slovenija nima druge alternative, kot da gradi drugi blok jedrske elektrarne: »Gre za projekt, ki bi pomenil pomemben steber energijske neodvisnosti.«
Prihodnost predstavljajo sončne elektrarne na vsaki strehi
Generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc je opozoril na vse večjo elektrifikacijo, ki jo doživlja sektor prometa. Kljub učinkoviti ravni energije bomo namreč skozi leta potrebovali vedno več energije, pri tem pa je ključno, da se zagotoviti spodbudno okolje za potencialne investitorje v proizvodnje vire, saj država te vloge ne more prevzeti: »Prihodnost vidim skozi sončne elektrarne na vsaki strehi. Pri izkoriščanju vetrne energije pa zaenkrat nismo na dobri poti, saj s takim načinom razogljičenja do leta 2050 ne bomo dosegli.« Poudaril je, da je prožnost ena izmed pomembnih lastnosti omrežij prihodnosti. Projekt izrabe prožnosti tako zajema vzpostavitev procesov in informacijske podpore za storitve prožnosti na distribucijskem omrežju ter izrabo prožnosti za upravljanje preobremenitev v primeru prenapajanj in kot pomoč pri napetostni regulaciji.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je na konferenci predstavil, kakšna bo bilanca električne energije skozi leta, če ne bomo na tem področju nič spremenili. »Glavno vprašanje je, kako bomo pokrili vse večjo porabo in naraščajoče potrebe po električni energiji,« je dejal Mervar in dodal, da cilje sicer imamo, a nimamo začrtanih poti za njihovo uresničitev. Opozoril je na glavni problem, ki ga imajo investitorji v obnovljive vire energije (OVE), to pa je dolgotrajno umeščanje v prostor: »Če bomo najprej čakali na ponudbe investitorjev in šele nato začeli umeščati v distribucijski sistem, bomo imeli problem. Težava je tudi nasprotovanje nevladnih organizacij.« Ob tem je Mervar še poudaril, da sam največ stavi na domači in tuj zasebni kapital. Po njegovih besedah so investicije v OVE potrebne, a OVE prinašajo tudi izzive v obdobjih, ko ni sonca in vetra, ter dodatne potrebe po hrambi tovrstnih virov energije.
Predsednik uprave Elektro Gorenjska dr. Ivan Šmon je opozoril na to, da bodo potrebna bistveno višja vlaganja v distribucijsko omrežje. Predvsem v hranilnike, napredne merilne sisteme, kibernetsko varnost, elektrifikacija stavb in industrije ter v digitalizacijo. Po njegovem mnenju potrebujemo najmanj 50 % več investicij.
Cilj razogljičenja slovenske energetike je dobro poznan
Predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob je povedal, da cilj razogljičenja sicer ni uradno sprejet, vendar je dobro poznan: »Bolje je, da se ga začnemo zavedati zdaj, ker nas situacija ne sme ne prehiteti, ne presenetiti. Razvoj energetike bodo usmerjali globalni trendi in mi se jim bomo morali prilagoditi. S pravilnim pristopom lahko slovenski elektro energetski sistem razogljičimo do 2040.«
Golob je sicer prepričan, da bomo potrebovali ogromno OVE predvsem sonca in če želimo da bo naš sistem to prenesel bo moral biti predvsem prožen, kar pomeni velike investicije digitalizacijo omrežja in shranjevalnike energije vseh vrst.
Osredotočiti se je treba tako na proizvodnjo kot distribucijo električne energije
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina, direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, predsednik uprave Elektro Celje mag. Boris Kupec, predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob in vodja projektov na Umanoteri Andrej Gnezda so se v okviru okrogle mize strinjali, da je treba iskati nadomestilo za izpad energije, ki je pridobljena iz premoga ter veliko uspešneje naslavljati vedno večje potrebe po električni energiji. Sodelujoči so dejali, da bi novi energetski koncept moral naslavljati tako proizvodnjo kot tudi distribucijo električne energije, opozorili pa so tudi na to, da mora dokument zagotavljati energetsko varnost Slovenije. V debati je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kako sistemsko uravnati višek energije z obdobjem manka energije in pri tem ne ogroziti stabilnosti energetskega sistema. Sodelujoči so soglašali, da o načinu reševanja tega področja še nimamo enotnega odgovora.
