Mednarodni seminar o položaju mladih na trgu dela: 20 let ukrepov ni obrodilo nobenih sadov

Ravnotežje med prožnostjo in socialno varnostjo delovnega mesta je eden izmed pomembnejših zelo aktualnih vprašanj v procesu socialnega dialoga tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. V današnjih razmerah so najbolj ranljiva skupina prav mladi, saj nimajo pravih možnosti odločanja, pogosto pa si tudi ne želijo aktivnega sodelovanja v razpravah, kar privede do tega da se njihov glas ne sliši. Združenje delavcev NSi, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) in Socialna akademija so prav zato v sodelovanju z Evropskim centrom za delavska vprašanja (EZA) v Laškem organizirali dvodnevni mednarodni seminar z naslovom Iskanje ravnotežja med prožnostjo in varnostjo: Mladi delavci si prizadevajo za trajnostne rešitve.

 

Samozaposlitev vedno pogostejša oblika zaposlitve med mladimi

Udeleženci iz različnih evropskih držav so na seminarju predstavili situacijo v svojih državah in nekatere rešitve za izboljšanje statusa mladih oz. brezposelnih. Kot so dejali, so mladi dandanes primorani k sprejemu zelo negotovih oblik zaposlovanja, ki povzročajo socialno negotovost. Gospodarska kriza v Evropi je to stanje še poslabšala. Ugotovljeno je bilo, da vedno pogostejši način, da mladi pridejo do zaposlitve, postaja samozaposlitev. Udeleženci seminarja so predstavili številne svoje izkušnje in težave samozaposlovanja – od tega, da se mladi samozaposlijo brez poslovne vizije in načrta, do tega, da jih večja podjetja posredno silijo v to, da se samozaposlijo in nato delajo pri njih kot najeta delovna sila, z bistveno manjšo socialno varnostjo, kot pa če bi bili zaposleni neposredno pri njih.

Presenetljivo podobne izkušnje mladih v različnih evropskih državah

V okviru seminarja je potekalo več okroglih miz z uglednimi gosti iz Slovenije in tujine. Med drugim so skušali predstaviti, kakšen je danes odnos mladih do trga dela in do katerih fleksibilnejših oblik zaposlitve v EU najpogosteje prihaja. O fleksibilnosti so spregovorili Denis Strieder iz Avstrije, Bojana Petkovič, podpredsednica Mlade Slovenije, Paolo Cesana iz Italije in Anton Kokalj iz NSi. Kako mladi doživljajo trg dela in kako so nanj pripravljeni ter kaj od mladih pričakujejo podjetja pa so na okrogli mizi svoje izkušnje predstaviliKatrin Stančeva iz Bolgarije, Sarah Prenger, koordinatorka EZA iz Nemčije in Leonida Brezovec iz Socialne akademije. Udeležence je s krajšim nagovorm pozdravila tudi poslanka NSi Iva Dimic, ki je v slovenskem parlamentu članica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

O tem, kako vzpostaviti pozitivno okolje za zaposlene, predvsem v smislu prilagodljivosti, varnosti in ustvarjalnosti, pa so v sobotnem delu seminarja spregovorili tudi Franci Pliberšek, direktor MIK Celje, Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nejc Škoberne, direktor in soustanovitelj podjetja Genialis in Aleksander Kolednik, član Združenja novinarjev in publicistov. Njihovo glavno sporočilo je bilo, da je delavec največje bogastvo podjetja in da je danes dobrega delavca težko najti. Pametna podjetja torej iščejo delavce na dolgi rok in skrbijo za njihovo dobro počutje. Zakonodaja naj bo preprosta. Predvsem pa naj sledi novim oblikam zaposlitev, ki so posledica globaliziranega sveta, ko delo ni več odvisno od kraja in (delovnega) časa.

V zaključku so udeleženci seminarja poskušali najti tudi odgovore, katere so možne rešitve za povečanje varnosti zaposlitve, kot na primer upravljanje dela, šolske zadruge, podjetniški inkubatorji, uvedba šolskih programov za razvoj podjetniške miselnosti, itd… Svoje videnje težav in možnih rešitev so v udeležencem podali Kalliopi Emmanouilidou, raziskovalka na Rheinisch-Westfälischen Genossenschafts-Verband, Paolo Ricotti, izvršni direktor ACLI Milano, Roswitha Gottbehüt, nekdanja generalna sekretarka EZA in Janez Cigler Kralj, predsednik Združenja delavcev NSi.