Poslušajmo otroke, ustvarimo varno okolje, ki ga prenašamo na civilno družbo in državo, in Slovenija bo rešena. Kakovost demokracije je namreč močno odvisna od kakovosti civilne družbe, so ugotavljali sodelujoči na celodnevnem mednarodnem simpoziju o državljanih in demokraciji v postsocialističnih državah, ki je potekal v Državnem svetu RS. Udeležence simpozija je uvodoma pozdravil tudi gospod Jožef Horvat, poslanec NSi in predsednik Odbora za zunanjo politiko, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost demokratičnih vrednot in evropskega sožitja, kar v Evropi predstavlja osnovo za mir.
Če so na lanskoletnem simpoziju ugotavljali, da je razkorak med slovensko civilno družbo in oblastjo prevelik, pa so se tokrat po besedah predsednika Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije Draga Rudla posvetili pregledu stanja demokracije in civilne družbe v Sloveniji. “Že 25 let živimo demokracijo, ne vemo pa, kako je naša družba razvita. Civilna družba mora bila bolj vpeta v javni prostor in njeni posamezniki aktivnejši,” je dejal.
V prvem delu simpozija, ki poteka v Državnem svetu, je bilo slišati, da se politiki učijo v civilni družbi, kjer pridobivajo vrednote, ki jih potem lahko v svojem političnem delovanju uporabijo. Želja je, da bi vzgojili čim več tistih ljudi v okviru civilne družbe, ki bodo v prihodnje postali verodostojni politiki, katerim bi zaupali.
V drugem delu so povezali stopnjo demokracije s stanjem v slovenski civilni družbi po 25 letih. Sodelujoče je pozdravil Michael Lange iz urada nemškega sklada Konrad Adenauer v Zagrebu. Izpostavil je, da je treba državljane oz. civilno družbo ves čas spodbujati, da opozarja in nadzira oblast.
Tomažu Erzarju z ljubljanske teološke fakultete se zdi pomembno, da smo pozorni tudi na to, kako dejansko doživljamo drug drugega v družbah, koliko je še tega črno-belega pripisovanja in nezaupanja, ter da se usmerimo v to, kaj je socialni kapital našega skupnega bivanja. V svojem prispevku je govoril o odpravljanju travmatičnih posledic preteklega režima in opustitvi vloge žrtve.
Poudaril je, da je po 25 letih pri nas še vedno veliko mentalitete žrtve, kar pomeni “žrtev ima vedno prav in v imenu tega lahko tudi kakšno krivico novo naredi”. Prepričan je, da je to naša rak rana, ki se vleče in vleče. “Treba je delati na zdravljenju krivice, vsaka krivica namreč pokaže, koliko globoko v sebi nosimo občutek podrejenosti,” je poudaril in dodal, da je veliko spoznanje 25 let, da se “storilcev ne bomo tako hitro znebili”.
Simona Kukovič z ljubljanske fakultete za družbene vede je predstavila nove vpetosti državljanov v procese odločanja na lokalni ravni in med drugim izpostavila, da se župani v evropskih državah, tudi pri nas, zavedajo, da je vključenost državljanov v procese odločanja izjemno pomembna.
Mario Plešej in Matej Cepin iz Socialne akademije pa sta opozorila, da se mladi v Sloveniji za razliko od svojih evropskih kolegov zelo malo zanimajo za politiko. Izpostavljajo sicer aktualne teme, a imajo večinoma slabo mnenje o politiki in politikih, ker pravijo, da ni nobenih posledic, če politik prekrši pravila.
Simpozij so pripravili Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije, Socialna akademija, Društvo Fokus 2031, Društvo Slovenski katoliški izobraženci, Fundacija Konrad Adenauer ter Časnik.si v okviru socialnega tedna.
/povzeto po STA/
