V sredo je v Ljubljani na temo svobode trga potekal Zbor za vrednote. Spregovorili so dr. Janez Šušteršič, dr. Žiga Andoljšek in mag. Matej Kovač. Svobodni trg mora temeljiti na nekih vrednotah, ki morajo biti v ljudeh samih. Brez načel in vrednot namreč trg ne more delovati, so se strinjali sodelujoči na Zboru za vrednote. Zbora za vrednote, ki ga je organiziral Inštitut Janeza Evangelista Kreka, sta se udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak in podpredsednik Aleš Hojs.
Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič je v uvodu dejal, da ni dovolj, da imamo zakone, sodstvo in policijo, ki skrbijo za to, da se ljudje obnašajo v skladu z zakoni. Vrednote morajo biti v ljudeh samih, pridejo pa lahko z vzgojo, socializacijo ali sistemom vrednost, ki so vezane na neko institucionalizirano verovanje. Po njegovem mnenju je v Sloveniji za marsikoga težko razumljivo že samo dejstvo, da so v osnovi svobodnega trga vrednote.
Dekan in profesor na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu Žiga Andoljšek je medtem pojasnil, da mladi svobodo enačijo s tem, da je vse dovoljeno. Družba je po njegovem mnenju preveč potrošniško naravnana, vse manj pa se razmišlja o varčevanju. »Usmerjenost v veliko potrošnjo je po mojem mnenju napačna. Tudi na ravni države se je vse premalo govorilo o varčevanju. Svoboda ni letanje od trgovine do trgovine ampak tudi neko preudarno varčevanje za bodočnost,« je prepričan Andoljšek.
Da ima svobodno tržno gospodarstvo tudi napake, pa je pojasnil gospodarstvenik in kolumnist Matej Kovač. Dodal je, da se nato ves birokratski aparat začne ukvarjati s temi napakami, pri tem pa pozabljamo, da ima lahko tudi država svoje napake. Ena od napak svobodnega tržnega gospodarstva je sicer po njegovem ta, da brez ustrezne pravne podlage lahko pripelje do monopolov.
Šušteršič se je na zboru dotaknil tudi slabe banke. Kot je dejal, so njegovi kolegi prvi zagovarjali idejo o slabi banki, saj so bili zgledi dobri. Izpostavil je švedski, islandski in angleški primer, pri tem pa poudaril, da imajo vsi ti zgledi nekaj skupnega. »Država rešuje banko, hkrati ob tem razlasti vse lastnike in nato banko proda z dobičkom ali minimalno izgubo. Sam dolgo časa nisem bil zagovornik slabe banke, ker nisem imel nobenih institucionalnih zagotovil, da se v Sloveniji s prevladujočo miselnostjo, da banke ne bi smele biti privatne, to lahko zgodi,« je dodal. Da je imel prav, pa po njegovem prepričanju kažejo izjave ob objavi velikosti bančne luknje, ko je bilo rečeno, da bo NLB četrtinsko ostala v državni lasti.
Šušteršič sicer dvomi, da pravila državnih pomočeh to dopuščajo, bo pa zelo presenečen, če bo Evropska komisija dovolila, da država z dvema milijardama rešuje banko in je potem ne proda, ker je to zelo močan poseg v delovanje trga. Nekdanji finančni minister je dejal, da je regulacija vedno korak zadaj, kakor protivirusni programi. »Najprej mora virus biti, potem pa ga lahko začneš zdraviti,« je poudaril.
Delno povzeto po STA
Foto: Reporter
