Združenje delavcev NSI, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka in Socialna akademija so od 11. do 13. oktobra v Laškem organizirali seminar EZA (Evropski center za delavska vprašanja). Sama tematika seminarja je izredno aktualna, še posebej v časih globalne finančne oz. gospodarske krize.
Prvi razpravljavec je bil mag. Peter Virant iz sindikata Pergam, ki nam je orisal zgodovinski razvoj socialne države in sindikalizma, ki se je začel v Nemčiji (Bismarck). Menil je, da naj bi sindikati nastopili objektivno in ne populistično. Izpostavil je ključno točko, da so mladi ena od najbolj ogroženih skupin pri zaposlovanju ter da so morebiten vzrok napačne vrednote, kar ni problem socialne države. Lojze Štefan, predstavnik Karitasa, se je strinjal s predhodnikom in izpostavil problem socialne izključenosti v času finančne krize. Sam vidi ključni problem v rušenju dela kot vrednote in neodgovornosti posameznikov ter v »neprivzgajanju« te vrednote že zgodaj v družini.
Fay VivienAdensamová nam je predstavila primer Češke (KDU ČSL), kjer je povprečna plača podobna kot v Sloveniji, osnovna zajamčena plača pa 200 evrov nižja kot pri nas. Stanje ni rožnato, borijo se z brezposelnostjo mladih, mladi težko dobijo prvo zaposlitev, doba študija se podaljšuje in materinstvo je potisnjeno proti koncu dvajsetih let. Mara Erdelj nam je kot članica sindikata bančnih uslužbencev kratko predstavila stanje v Srbiji. Izpostavila je rušenje dela kot vrednote, poudarila samoiniciativnost in odgovornost.
Drugi dan smo začeli z duhovno mislijo Janeza Turinka, nadaljevali pa z Nino Milenković Kikelj, predstavnico Mladinskega sveta Slovenije, na temo »mladih kot glavnih plačnikih krčenja socialne države«. Govorila je o avtonomiji mladih in o mladinski politiki, ki skrbi za vključevanje mladih v družbo. Zaznava pomanjkanje podjetniškega duha, podaljševanje študija, odvisnost od staršev, slednje pa je velik problem pri prevzemanju odgovornosti, kajti le samostojen in odrasel človek je lahko odgovoren. Pri osamosvajanju pa je izredno pomembna zaposlitev.
Bruno Machiels iz Belgije je predstavil razmere v Belgiji in možnosti dela z mladimi, ki spodbujajo k vključitvi na trg dela. Izpostavil je nekaj primerov dobrih praks dodatnega izobraževanja, svetovanj, usposabljanj. Ob delu ljudje lahko dobijo dodatno svetovanje, poskusno dobo ali pa dopust za izobraževanje. Izpostavil je tudi primer bonov, ki preprečujejo sivo ekonomijo. Kljub temu se tudi tam soočajo z višjo stopnjo brezposelnosti med mladimi, problematiko migrantov, mobilnostjo delavcev in premalo novih zaposlitev. Giovanni Acquatti iz Italije je opisal problematiko bančnega sistema v Italiji in predstavil sistem Sardex – etičnega podjetništva, ki vpeljuje vzporedno monetarno enoto sardex, s katero spodbujajo lokalno potrošnjo dobrin in storitev, lokalne projekte, ideje, pobude. Mag. Branko Cestnik je predstavil zgodovinski pregled in soočenje s finančno krizo v Španiji ter vse to povezal s Slovenijo. Glavna razlika med državama je veliko večji val priseljencev v Španiji. V krizi ni prišlo do povečanja solidarnosti, zato predvideva, da je še vedno najboljši ukrep pri izhodu iz krize varčevanje in reforme, kot jih izvaja Nemčija.
Direktor Socialne akademije Matej Cepin je za konec predstavil zaključke Socialnega tedna v Sloveniji in pomembnost upanja ter zaupanja. Upanja ni, ker ni zaupanja, vse to pa dosežemo z odgovornostjo med državo, civilno družbo in posameznikom.
Rok Prešern in Mojca Perat
