Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je v soboto, 11. maja 2013, organiziral že drugo srečanje Politične akademije Nove Slovenije. Na prvem modulu Politične akademije je bilo namenjeno obravnavi osamosvojitve Slovenije, v drugem modulu pa je tekla beseda o pravni državi in človekovih pravicah ter o politični filozofiji.
Prvi predavatelj je bil Radovan Cerjak, odvetnik in predsednik odbora za pravosodje pri NSi. Poznan tudi kot odvetnika, ki je na pobudo Mlade Slovenije vložil ustavni spor zaradi Titove ceste v Ljubljani; Ustavno sodišče je nato soglasno odločilo, da je poimenovanje ceste po Titu v nasprotju z ustavno pravico do človekovega dostojanstva, zato je sporni odlok Mestne občine Ljubljana razveljavilo.
V svojem predavanju je orisati pravno državo in človekove pravice. S številnimi primeri je nazorno predstavil definiranje človekovih pravic v slovenski ustavi, kar je definiral v petih sklopih: temeljne in izhodiščne pravice, osebnostne pravice in svoboščine, politične pravice, ekonomske in socialne pravice in pravice avtohtonih narodnih skupnosti. Predstavljeni so bili različni primeri, kjer pravna države ne deluje. »Nekomu, ki se prav piše je zagotovljeno še malo več, kot le pravice«, je bil odločen. Izpostavil je 34. člen slovenske ustave, ki pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, in na podlagi katerega je podal oceno ustavnosti zaradi poimenovanja ceste po Titu. 34. člen velja tako za vse žive kot za pokojne in predlog je uspel, saj je Ustavno sodišče soglasno odločilo, da je poimenovanje ceste po Titu v nasprotju z ustavno pravico do človekovega dostojanstva. Ob koncu predavanja so slušatelji postavljali vprašanja ob katerih se je razvila zanimiva diskusija.
Drugi predavatelj je bil dr. Janez Juhant, doktor filozofije in magister teologije, redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava Zgodovino filozofije, Filozofsko antropologijo in Etiko. Spregovoril je o politični filozofiji. Skozi različne mislece je prikazal zgodovino nastanka politične filozofije. »Človek je bitje, ki ima razum, zato so njegova dejanja razumsko pogojena.« Opozoril je, da je Anton Mahnič, ki je bil slovenski teolog, škof, pesnik in pisatelj, s svojo kritično držo opozarjal na dvoličnosti, ni pa razdelil Slovence in povzročil politično razhajanje in delitev na t.i. klerikalce in liberalce. Želel je le, da naj se kristjani držijo krščanskih načel, liberalci pa svojih liberalnih.
V nadaljevanju so slušatelji spoznali, da se s pomočjo politične filozofije del svoje svobode prepusti državi, da lahko država poskrbi za dobro življenje skupnosti. Ker si vsak človek politiko razlaga po svoje, prihaja do izkoriščanja ljudi.
Dr. Juhant se je spomnil tudi na dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je s svojimi idejami pripomogel k oblikovanju krščanske demokratične miselnosti, s pomočjo vpeljevanja krščanskih vrednot v politiko. »Človek ima dostojanstvo, zato imamo človekove pravice. Potrebno je imeti vero v človekove pravice«, je zaključil.
Za vse, ki bi jih udeležba na politični akademiji še zanimala, ste vabljeni k aktivnemu sodelovanju. Naslednja akademija bo v soboto 8. junija, tema pa civilna družba in komunikacija z mediji.
